Obnova Škrateljnove domačije

Škrateljnova domačija stoji v središču Divače in predstavlja čudovit primer tradicionalne kraške arhitekture. Leta 1992 je bila razglašena za etnološki spomenik. Do izgradnje južne železnice od Dunaja do Trsta leta 1857 in železnice do Pulja leta 1876 je služila kot furmansko gostišče s prenočišči, nato pa je počasi začela propadati. Domačijo z zasnovo iz 17. stoletja poleg stanovanjske zgradbe, Škrateljnove hiše, sestavljata še dve gospodarski poslopji – hlev in hram s skednjem. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče – borjač, ki ga ob strani krasi trebušast vodnjak. Celotna domačija, ki ji pripadata še velik travnik in kraška vrtača, je ograjena s suhozidom. Po drugi svetovni vojni je bila Škrateljnova domačija prepuščena na milost in nemilost zobu časa. V 70. letih prejšnjega stoletja so na stanovanjski zgradbi prenovili streho ter opravili nujna gradbena in statična dela, gospodarski poslopji pa sta se začeli počasi spreminjati v ruševine.
V Divači se je 7. julija 1907 rodila filmska igralka Ida Kravanja z umetniškim imenom Ita Rina. Slovenska kinoteka si je ob ustanovitvi leta 1996 kot eno prioritetnih nalog zastavila raziskavo življenja in dela igralke, ki si je pridobila ime in mesto v zgodovini evropskega filma. Leta 1997, ob 90-letnici rojstva Ite Rine, smo v Moderni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo in se povezali z Občino Divača, s katero smo začrtali projekt stalne razstave, posvečene igralki in njenemu delu. Občina Divača, ki si je prizadevala za ohranitev enkratne kraške arhitekture Škrateljnove hiše, je skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo iz Nove Gorice poskrbela za obnovo prvega nadstropja hiše, kustosinja Slovenske kinoteke Lilijana Nedič pa je pripravila stalno razstavo in monografsko publikacijo o življenju in delu igralke. Otvoritev razstave je bila novembra 1998.
Leta 1997 smo skupaj z Občino Divača začeli tradicionalno "praznovanje" rojstnega dne Ite Rine, ki smo ga obeležili s projekcijami njenih filmov. Leta 2000 je bila k sodelovanju na prireditvi prvič povabljena Akademija za likovno umetnost. Študentje kiparstva so se udeležili natečaja za doprsni portret Ite Rine, ki sta ga razpisali Občina Divača in Slovenska kinoteka. Izbrani kip študentke prvega letnika Maje B. Košir je bil odlit v bron in postavljen na borjač Škrateljnove domačije. Naslednje leto so se natečaja udeležili študenti oddelka za slikarstvo. Prvo nagrado so si razdelili Uroš Weinberger, Urška Kozak in Barbara Zavodnik. Njihove slike krasijo divaške občinske upravne prostore.
Naslednja leta so bili k sodelovanju povabljeni še študentje oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost, dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo ter leta 2005, zadnje leto, ko so pri prireditvi sodelovale umetniške akademije oziroma šole, plesni oddelek Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije.
Ideja o nadgradnji stalne razstave, posvečene prvi slovenski filmski zvezdi, v Muzej slovenskih filmskih igralcev, se je porodila direktorju Slovenske kinoteke Silvanu Furlanu ob prenavljanju gornjega nadstropja Škrateljnove hiše v razstavni prostor. Za prenovo opuščene domačije je navdušil tudi župana Občine Divača Rajka Vojtkovszkega, saj se je s tem odprla priložnost za ureditev celotnega kompleksa Škrateljnove domačije, ki bi z novo vsebino postala osrednji kulturni objekt v Divači.
Leta 2002 je bil narejen prvi korak k obnovi domačije. Slovenska kinoteka in Občina Divača sta organizirali arhitekturno delavnico za študente Fakultete za arhitekturo, ki jo je vodil prof. Vojteh Ravnikar.* Na osnovi dveh najboljših idejnih projektov, katerih avtorji so bili Ernest Milčinovič, Teja Savelli, Jure Zavrtanik in Matjaž Bolčina, je nastal projekt prenove Škrateljnove domačije, ki ga je nato podprlo tudi Ministrstvo za kulturo RS in ga uvrstilo v nacionalni program za kulturo 2004–2008. Leta 2003 je Občina Divača začela z odkupom zemljišč okrog domačije, Slovenska kinoteka pa z izdajanjem serije monografij o slovenskih filmskih igralcih z naslovom Poklon ... Od takrat ob praznovanju rojstnega dne igralke Ite Rine vsako leto izide nova. Prva je izšla monografija o Metki Bučar, ki je bila ravno tako rojena v Divači. V naslednjih letih so izšle monografije, posvečene filmskim opusom Duše Počkaj (2004), Štefke Drolc (2005), Berta Sotlarja (2006), Mihe Baloha (2008), Poldeta Bibiča (2009) ter Lojzeta Rozmana (2010). Leta 2007, ob stoletnici rojstva Ite Rine, pa je izšla tudi obsežna slovensko-angleška monografija o prvi slovenski filmski zvezdi.
Leta 2007 je Občina Divača kot nosilka projekta obnove kandidirala za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. Projekt je bil odobren naslednje leto, pogodba z Norveškim finančnim mehanizmom pa podpisana 3. junija 2008. Obnova Škrateljnove domačije je bila dokončana julija 2010, letos pa je objekt dobil tudi novo vsebino.
Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih objektov. V pritličju Škrateljnove hiše, kjer domuje stalna razstava, posvečena Iti Rini, je osrednji informacijski prostor kompleksa in delovni prostori. V nekdanjo štalo s senikom je umeščena stalna razstava Muzeja slovenskih filmskih igralcev, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka v sodelovanju s Filmskim skladom RS, Viba filmom in RTV Slovenija. Hram s skednjem bo preurejen v večnamensko dvorano. Osrednji muzejski prostor in večnamensko dvorano povezuje letni kino, borjaču z letnim barom pa je namenjena vloga osrednjega družabnega prostora kompleksa. 
Od prve ideje do končanja projekta je preteklo skoraj petnajst let. Ob pomoči številnih sodelavcev in prijateljev slovenskega filma smo uresničili projekt, o katerem je Silvan Furlan v publikaciji Pod zvezdnim nebom, kjer so bili objavljeni projekti študentske arhitekturne delavnice, zapisal: "In če je Divača tisti srečni kraj, kjer se je rodila največja slovenska filmska zvezda Ita Rina, ki je v dvajsetih in tridesetih letih kraljevala v evropskem in celo svetovnem filmu, potem je to tudi kraj, ki si na neki način kar samoumevno zasluži muzej slovenskih filmskih igralcev. V Škrateljnovi hiši, tem znamenitem primerku kraške arhitekture, že domuje trajen spomin na Ito Rino. Toda Škrateljnova hiša je le del Škrateljnove domačije, etnološkega spomenika, ki se nahaja v izredno slabem stanju in še kako kliče na pomoč – po sanaciji, adaptaciji, rekonstrukciji ... To bi lahko postal dom za trajen spomin na slovenske filmske igralce in Iti Rini bi delala družbo znana, pomembna in velika imena slovenske filmske umetnosti, kot so Duša Počkaj, Stane Sever, Majda Potokar, Bert Sotlar, Ignacij Borštnik, Irma Polak, Jože Zupan, Lojze Potokar, Avgusta Danilova ..., da o živečih niti ne govorimo. Stalna razstava o zgodovini slovenske filmske igre pa bi bila posredno tudi razstava o zgodovini slovenskega filma – in to v tisti njegovi razsežnosti, ki se imenuje šzvezdnato nebo’ v najlepšem pomenu tega izraza.".

< nazaj na prejšnjo vsebino